Najlažja strešna kritina je praviloma pločevinasta kritina, saj v povprečju tehta med 4 in 7 kg/m², medtem ko klasična opečna kritina pogosto presega 40 kg/m². Manjša teža pomeni bistveno manjšo obremenitev ostrešja, lažjo sanacijo starejših objektov in nižje stroške statičnih ojačitev. Prav zato se pri obnovah in nadgradnjah najpogosteje primerjajo prav pločevinaste kritine, opečne kritine in vlaknocementne strehe.
V nadaljevanju pojasnjujemo razlike, alternative in konkretne scenarije, kjer ima izbira lažje kritine ključno vlogo.
Zakaj je teža strehe tako pomembna za statiko objekta
Teža strešne kritine neposredno vpliva na:
dimenzioniranje ostrešja,
nosilnost zidov in temeljev,
varnost pri snežnih in vetrovnih obremenitvah,
možnost obnove brez posega v konstrukcijo.
Pri starejših hišah, gospodarskih objektih, nadstreških in adaptacijah je pogosto prav prevelika lastna teža strehe razlog, da klasične kritine niso več primerna izbira.
Lahka strešna kritina: pločevina ali opeka – kaj manj obremeni ostrešje
Primerjava je tu zelo jasna.
Opečna kritina:
teža: približno 40–50 kg/m²,
zahteva masivno in statično brezhibno ostrešje,
pri starejših objektih pogosto zahteva dodatne ojačitve.
Pločevinasta kritina:
teža: približno 4–7 kg/m²,
tudi do 10-krat manjša obremenitev,
primerna za sanacije brez posega v konstrukcijo,
idealna za starejše hiše in nadzidave.
Prav zaradi tega se investitorji pri obnovah najpogosteje odločajo za pločevinaste kritine, saj omogočajo varno rešitev brez visokih dodatnih stroškov statike.
Pločevinasta kritina ali vlaknocementna streha – primerjava teže in nosilnosti
Vlaknocementne kritine (pogosto poznane kot sodobna alternativa nekdanjemu salonitu) so sicer lažje od opeke, vendar še vedno bistveno težje od pločevine.
Vlaknocementna kritina: približno 14–20 kg/m²
Pločevinasta kritina: približno 4–7 kg/m²
Razlika se morda zdi majhna, vendar pri celotni površini strehe pomeni tudi več ton dodatne obremenitve. Poleg tega vlaknocement zahteva gostejšo podkonstrukcijo, kar dodatno poveča skupno težo sistema.
Če je cilj najmanjša možna obremenitev ostrešja, pločevina ostaja brez resne konkurence.
Kakšne so alternative pločevinasti kritini pri starejših hišah
Pri starejših objektih se običajno pojavljajo tri možnosti:
ohranitev obstoječega ostrešja brez večjih posegov,
delna statična sanacija,
popolna zamenjava konstrukcije (najdražja možnost).
V prvem in drugem primeru so alternative pločevinasti kritini omejene:
vlaknocement je pogosto že na meji dopustne obremenitve,
bitumenske kritine so sicer lažje, a imajo krajšo življenjsko dobo,
klasična opeka pogosto sploh ne pride v poštev.
Zato je v praksi pločevinasta kritina najpogostejša in najvarnejša rešitev pri starejših hišah, kjer želimo minimalen poseg in dolgoročno zanesljivost.
Najlažja strešna kritina: katere možnosti sploh obstajajo
Če razvrstimo kritine po teži, dobimo zelo jasen vrstni red:
Pločevinasta kritina – najlažja, vsestranska, primerna za sanacije
Bitumenske kritine – lahke, a manj trajne
Vlaknocementne kritine – srednja teža, kompromisna rešitev
Opečne in betonske kritine – najtežje, primerne za nove objekte
Za objekte, kjer je statika omejitveni faktor, realno ostane zelo malo izbire. Prav zato se v takih primerih investitorji najpogosteje odločajo za pločevinaste kritine, ki združujejo nizko težo, dolgo življenjsko dobo in visoko mehansko odpornost.
Kdaj je pločevinasta kritina najbolj smiselna izbira
Pločevinasta kritina se izkaže kot optimalna rešitev predvsem kadar:
obnavljate starejšo hišo,
ne želite posegati v obstoječe ostrešje,
imate omejeno nosilnost konstrukcije,
želite dolgoročno in statično varno rešitev.
Če vas zanima konkretna ponudba, si lahko ogledate pločevinaste kritine iz naše ponudbe, kjer vam glede na tip objekta in stanje ostrešja pomagamo izbrati najprimernejšo rešitev.
Nazaj
